Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Letos pričnemo s CEPLJENJEM PROTI GRIPI v četrtek, 10. oktobra 2024! Cepljenje bo potekalo med 10.00 in 12.00 uro v ambulanti MoE dežurni zdravnik (ambulanta v PRIZIDKU ZD - v pritličju). CEPLJENJE JE BREZPLAČNO za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporoča vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi je priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti), nosečnice ter za osebe z izjemno povečano telesno težo. Cepljenje je posebej priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, majhnih otrocih, nosečnicah in osebah z izjemno povečano telesno težo pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo. Več o sezonski gripi si lahko preberete na naslednji povezavi. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covid-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom, enako velja tudi za cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.Kontraindikacije za cepljenje proti gripi- dokazana težja alergijska reakcija (anafilaksija) na sestavine cepiva proti gripi;- resen neželen učinek po predhodnem odmerku cepiva proti gripi. Pri osebah z dokazano težjo alergijsko reakcijo (anafilaksijo) na jajca se cepljenje proti gripi opravi pod nadzorom zdravnika, ambulantno.Pri zmerni ali resni akutni bolezni (s povišano telesno temperaturo ali brez) se cepljenje začasno odloži. Blaga bolezen (npr. prehlad) ni ovira za cepljenje.

Foto: Jože Miklavc

29. septembra obeležujemo svetovni dan srca. Na zdravje našega srca vplivajo dejavniki, na katere ne moremo vplivati: starost, spol in genetika. Lahko pa vplivamo na življenjski slog, ki vključuje telesno dejavnost, prehrano, kajenje, uživanje alkohola. Stres je izjemno pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok smrti po svetu, vendar pa lahko z ustrezno preventivo bistveno zmanjšamo tveganje za njihov nastanek. Strokovnjaki svetujejo, da boste za svoje srce naredili veliko, če ste vsak dan vsaj 30 minut zmerno telesno aktivni. Tako boste izboljšali zdravje srca in zmanjšali tveganje za bolezni srca in ožilja. Boljše zdravje boste dosegali tudi z uravnoteženo prehrano, bogato s sadjem, zelenjavo, polnovrednimi žiti, beljakovinami in zdravimi maščobami, ki prispevajo k zdravemu srcu. Izogibajte se pretiranemu vnosu soli, sladkorjev in nasičenih maščob. Kajenje je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Opustitev kajenja bistveno zmanjša tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Obvladujte tudi stres, ki lahko negativno vpliva na vaše srce. Sprostitev, meditacija in druženje z bližnjimi lahko pomagajo zmanjšati raven stresa. Dokazano je, da stres bistveno bolje prenašajo ljudje, ki so telesno dovolj dejavni. Poskrbite za redno pregledovanje vašega zdravja in poskrbite za preventivo. Merjenje krvnega tlaka, ravni holesterola in sladkorja v krvi ter redni obiski pri zdravniku so ključni za zgodnje odkrivanje in obvladovanje dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Srčno-žilne bolezni so v razvitem svetu in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih, glede številčnosti izstopata predvsem srčni infarkt in možganska kap. Z zdravim načinom življenja lahko nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni zmanjšamo in podaljšamo življenje.