ZDRAVJE IN PREVENTIVA - Podhranjenost

Pretekli teden je bil zaznamovan tudi z ozaveščanjem o podhranjenosti, ki je pogosto spregledana, a zelo resna težava. Minca Češnovar Zupanc, mag. dietetike iz Zgornjesavinjskega centra za krepitev zdravja opozarja, da podhranjenost ni težava le revnih okolij, ampak je razširjena tudi pri nas.

Kaj pravzaprav pomeni podhranjenost?

Podhranjenost pomeni, da telo ne dobi dovolj energije in hranil za svoje potrebe, kar vodi v spremembe telesne sestave – zmanjšanje mišične in/ali maščobne mase – in posledično slabšo telesno ter duševno zmogljivost. Lahko nastane zaradi premajhnega vnosa hrane, motenega privzema hranil ali povečanih potreb po hranilih, kot se pogosto zgodi pri kroničnih boleznih. Pomembno je razumeti, da podhranjenost ni težava le revnejših okolij, temveč je prisotna tudi v razvitih državah, predvsem pri bolnikih, starejših osebah ali socialno ogroženih.

Zakaj se v kampanji posebej poudarja t. i. bolezensko povezano podhranjenost?

Letos kampanja izpostavlja z boleznijo povezano podhranjenost, ki nastane v povezavi z boleznijo, kroničnim vnetjem ali motnjami v privzemu in izkoriščanju hranil. Gre za pojav, ki močno vpliva na potek zdravljenja, okrevanje in kakovost življenja bolnikov, zato je pravočasno prepoznavanje izjemno pomembno.

Kako lahko posameznik prepozna, da je morda podhranjen ali da podhranjenost grozi komu od bližnjih?

Pozorni moramo biti na hitro izgubo telesne mase, utrujenost, slab apetit in izgubo mišične mase. Ogrožene so osebe s kroničnimi boleznimi, kot so rak, srčno popuščanje, KOPB ali kronične vnetne črevesne bolezni, pa tudi tisti, ki imajo težave s požiranjem, bolečine pri hranjenju, slabo zobovje ali zmanjšan apetit po operacijah.

Pri otrocih se podhranjenost lahko kaže kot zastajanje v rasti, nižja telesna masa ali spremembe v vedenju. Tudi športnice ter športniki naj bodo pozorni, če pride do izgube menstruacije, zmanjšane koncentracije ali vzdržljivosti. In kar je pogosto spregledano – tudi osebe z normalno ali celo povišano telesno maso so lahko podhranjene, če njihova prehrana ni uravnotežena ali če telo hranil ne izkoristi pravilno.

Kakšne so posledice podhranjenosti za zdravje?

Lahko so zelo resne. Podhranjenost privede do slabše odpornosti, počasnejšega okrevanja, večje utrujenosti, šibkosti, slabšega apetita in počasnejšega celjenja ran. Pogosto se pojavi občutek mrazu, slabša koncentracija, pogostejše okužbe, suha koža in lomljivi lasje. Pri otrocih so opazne tudi razvojne zaostanke.

Kako se lotiti ukrepanja, ko sumimo na podhranjenost?

Najpomembnejše je, da ukrepamo pravočasno. Ob prvih znakih se moramo posvetovati z zdravnikom, medicinsko sestro ali dietetikom. Uporabimo lahko različna orodja za oceno prehranskega stanja – preverimo prehranjevalne in gibalne navade ter ugotovimo, ali je vnos hrane zadosten. Včasih zadostuje že obogatitev običajne hrane, drugič uporabimo prehranske formule, v hujših primerih pa bolnik potrebuje bolnišnično prehransko podporo. Ključno je sodelovanje med zdravniki, dietetiki in medicinskimi sestrami.

Kakšen je namen mednarodne kampanje Teden ozaveščanja o podhranjenosti?

Kampanjo vodi Evropsko združenje za klinično prehrano in metabolizem, v Sloveniji pa Slovensko združenje za klinično prehrano. Namen je ozaveščanje o pomenu zgodnjega prepoznavanja podhranjenosti ob bolezni, njenega vpliva na zdravje in pravočasnega ukrepanja. S kampanjo želimo spodbuditi redno preverjanje prehranskega stanja pri starejših, bolnikih po hospitalizaciji in drugih ranljivih skupinah, ter izobraževanje o pomenu pravilne prehrane ob bolezni in staranju.

Kaj pa lahko sami naredimo za boljšo prehransko oskrbo in preprečevanje podhranjenosti?

Zelo pomembno je, da uživamo raznovrstno prehrano, ki vsebuje dovolj energije, ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vlaknin, vitaminov in mineralov. Ključno je tudi ozaveščanje – tako med splošno populacijo kot med zdravstvenimi delavci. Teden ozaveščanja o podhranjenosti je odlična priložnost, da se spomnimo, kako pomembna je prehranska podpora za zdravje in kakovost življenja.

Pogovarjal se je Jon Kanjir